Dve leti nazaj sem za diplomsko delo raziskovala glasbeni/zvočni vidik pustovanja v Sloveniji. Terensko delo sem opravila v Drežnici, kjer se je pustovanje ohranilo v presenetljivo pristni obliki in zato sem hvaležna, da sem imela vanj podroben vpogled. Med raziskovanjem se mi je nakopičilo kar nekaj zanimivih slik, ki sem jih želela deliti z vami že v začetku svečana, ko se je praznovalo pust, ampak se mi ni izšlo. Tako jih delim kar sedaj. Ogledate si jih lahko pod spodnjim tekstom. Vire slik lahko najdete na tu, kjer je objavljeno moje diplomsko delo v celoti: http://www.academia.edu/31096338/Glasbeni_vidik_pustovanja_v_Sloveniji_na_primeru_iz_Dre%C5%BEnice
Two years ago I was researching the music and sounds of traditional Shrovetide carnivals in Slovenia. I made my practical research in small mountain village Drežnica, where Shrovetide was preserved in a very authentic form and I was very grateful to have a detailed insight into it. During the research I collected a lot of interesting antique and modern photos of carnivals from all over Slovenia. I wanted to share them with you in the beginning of February, when we celebrated Shrovetide here in Slovenia, but didn’t find the time, so I share them with you now. You can see the gallery under the text below. Sources of photos are in this connection: http://www.academia.edu/31096338/Glasbeni_vidik_pustovanja_v_Sloveniji_na_primeru_iz_Dre%C5%BEnice
Pustovanje pravimo praznovanju pusta. Pust je v širšem obsegu »[…] prehodni zimsko-pomladni čas od sv. Treh kraljev do pepelnice […]«1 oz. čas med novim letom in postnim časom. V ožjem obsegu je pust praznik, ki poteka v zadnjih dneh pred nastopom posta ali t. i. pepelnične srede. Znotraj teh dni sta glavna pustna dneva pustna nedelja in pustni torek. Datum pustnih dni je premakljiv, določi se ga glede na nastop velike noči, ki pade vedno na prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Pepelnična sreda, ki sledi pustnemu torku, nastopi 46 dni pred veliko nočjo.
Pust seveda s postom izvorno »[…] ni imel nobene zveze«2, saj to ni krščanski praznik, temveč izvira iz predkrščanske dobe. Je eden redkih praznikov pri nas, ki niso bili prilagojeni in vključeni v cerkveno katoliško bogoslužje. Zaradi tega dejstva je verjetno ponekod (vsaj v zunanji podobi) ohranil precej več arhaičnih potez, kot bi jih sicer.
Leto je imelo v času naših prednikov dve glavni šemski obdobji: sredozimski in pustni čas. Kot razlaga Kuret, so se prvotno šemili le v sredozimskem času okoli zimskega solsticija, ko je dan najkrajši, noč pa najdaljša. Leto je bilo namreč v predkrščanski preteklosti razdeljeno na dve ločeni polovici: poletje in zimo. Čas prehoda med polovicama je pomenil nekakšen »[…] presledek, krizno obdobje, nevarne prestopne dneve, ko so grozile hudobne moči. Čas je umiral in se spet rojeval.«3 Takrat je bil živ kult prednikov, saj so se v tem skrivnostnem obdobju po starih verovanjih na naš svet vračali duhovi prednikov v hrupnih sprevodih, ki so jih ponekod imenovali divja jaga.4 Predniki naj ne bi bili le zlobni, temveč tudi dobri, zaradi česar so ljudje v preteklosti verjeli, da se v tem času lahko z njimi povežejo in si pridobijo njihov blagoslov. Člani tajnih moških združb so se zato v tem neobičajnem, izrednem, svetem času maskirali v rajnike (manistične maske) in med ljudstvom »[…] izvajali svojo justico, prinašali blagoslov.«5
Predkrščanska oblika dandanašnjega časa pustnih norčij je imela v preteklosti še en ključni pomen, ki ga je do današnjih dni izgubila. Poljedelstvo in živinoreja ter z njima človekova odvisnost od narave sta prinesla nove kultne oblike, s tem pa nove agrarno-kulturne oblike mask, ki so se še vedno zgledovale po starejših, manističnih. Konec zime je prinesel ponovno oživitev narave, zato je bil to čas, ki je predstavljal novo življenjsko obdobje, novo leto: »Pust je torej tudi novoletni praznik naših davnih prednikov. Mi smo novo leto pomaknili nazaj, ohranili pa smo novoletne norčije, ki so za nas ‘pustne’ norčije, in ohranili tudi dolgo vrsto šeg in vraž, ki sodijo k začetku novega leta.«6
Najzgodnejšo sliko o nekdanjem maskiranju na podeželju nam kažejo njegovi odmevi v mestni kulturi antike. Po izročilu so ga namreč prevzeli in po svoje preoblikovali »[…] Rimljani in v sredozimskem in predpomladnem času ustvarili nekaj praznikov, ob katerih so se šemili […]«7 Praksa se je nadaljevala tudi v krščanski srednji vek in vse do 10. stoletja so se cerkveni krogi pogosto zgražali nad maskiranjem, ki so ga imeli za nezaželeno pogansko izročilo. »Kljub nasprotovanju Cerkve so se zabave s šemljenjem nadaljevale, pod vplivom italijanskih karnevalov v Srednji Evropi so se v renesansi prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.«8 Nekje v začetku 14. stoletja se je torej začelo obhajanje pustnega oz. bolj točno rečeno predpustnega časa, ki je čas hrupne in razigrane zabave pred resno postno pokoro. Ime pust naj bi bila okrnjena različica besede mesopust, ki pomeni pústi (meso)9, kar se nanaša na prenehanje uživanja mesa v dneh pred veliko nočjo. Na evropskem zahodu je sredozimsko šemljenje zamrlo, zato se je tam močneje uveljavilo predpustno maskiranje, na vzhodu pa ponekod živi še danes, zato je tam predpustnega šemljenja manj. V Sloveniji so se v okviru sredozimskega časa obdržali samo novoletni otepovci v Zgornji Bohinjski dolini.
Predkrščanska obredna vsebina pusta (kult prednikov, praznovanje poslavljanja zime in prihoda pomladi, čaranje rodovitnosti) je danes večinoma izgubljena, pustovanje pa je sedaj (po 2. svetovni vojni) predvsem zabava z burkaštvom, ki je iz lokalnih okvirov prerasla v množične mestne in trške karnevale, turistične pustne sprevode in plesne prireditve na državni ali regionalni ravni.
1 Rajko Ložar, prir., Narodopisje Slovencev (Ljubljana: Verlag-založba Klas, 1944), 315.
2 Niko Kuret, Praznično leto Slovencev 1 (Celje: Mohorjeva družba, 1975), 12.
3 Niko Kuret, Maske Slovenskih pokrajin (Ljubljana: Cankarjeva založba v Ljubljani in Znanstveno raziskovalni center SAZU. Inštitut za slovensko narodopisje, 1984), 58.
4 Niko Kuret, Praznično leto Slovencev I (Ljubljana: Družina, 1989), 12.
5 Kuret, Maske, 58.
6 Kuret, Praznično leto Slovencev, I: 13.
7 Kuret, Maske, 59.
8 Baš, Angelos, ur., Slovenski etnološki leksikon (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004), 485.
9 Kuret, Maske, 60.
Volhva 